ŠKORPIJON

TAEKWON-DO KLUB

TAEKWON-DO

Taekwon-do je vse bolj priljubljena vzhodnjaška borilna veščina, ki jo zaznamujejo hitri in zelo raznoliki ročni, predvsem pa nožni udarci. Kljub temu da so zametki borilne veščine stari več kot 2000 let, pa je bila po 2. svetovni vojni prenovljena v moderni borilni šport tretjega tisočletja.

Vidimo, da torej pomeni umetnost bojevanja brez uporabe orožja. Kot pri večini borilnih veščin je poudarek na obrambnem bojevanju z golimi rokami, kar pomeni, da Taekwon-do ne uči uporabe orožja, čeprav uči kako se ubraniti pred njim. Cilj ni poškodovati drugega, temveč ubraniti sebe. Samoobramba tako temelji na treh nivojih: izmik, nadzor in odgovor na napad. Tisti, ki hodi po poti taekwon-doja, vedno najprej uporabi tehniko izmika, in samo v primeru ponovnega napada poseže po bolj smrtonosnih tehnikah samoobrambe.

Obenem lahko rečemo, da je taekwon-do vojaška veščina, katere disciplina, tehnike in mentalni trening so osnova za izgradnjo močnega občutka za pravico, moralo, skromnost in odločnost.

 

Taekwon-do vadba sestoji iz osnovnih tehnik, obveznih vaj (form), vaj za učvrstitev udarnih površin (treninga), sparringa in samoobrambe. Vsi ti deli so medsebojno prepleteni, tako da se ne morejo razdeliti.

Na tekmovanjih se tekmuje v 5 disciplinah: forme, borbe (sparring), specialna tehnika, test moči in samoobramba. Forma je glavni del vsakega učenja Taekwon-do-ja. Forme imajo večnamensko vlogo, saj pomagajo pri izboljšanju koordinacije, ravnotežja, nadzoru dihanja in ritma. Za gledalce so verjetno najbolj zanimive športne borbe. Zmaga tisti tekmovalec, ki z različnimi udarci doseže več točk (po več točk štejejo udarci v glavo in/ali v skoku). Pri testu moči se lomi ena ali več 2,5 cm debelih desk z različnimi ročnimi in nožnimi udarci. Je obvezen del pri izpitu za črni pas. V zadnjem času je popularen element pri taekwon-do demonstracijah. Specialna tehnika pomeni lomljenje (tanjših) desk z nožnimi udarci v višino in daljino preko določene ovire. Samoobramba vključuje uporabo osnovnih tehnik za obrambo sebe pred napadalcem. Njen namen je doseči skoraj avtomatski odziv na napade z ali brez orožja, kar posledično pripelje do tega, da napadeni v primeru nasilja ne obstane kot vkopan, temveč bliskovito reagira in onesposobi napadalca.

korejski general Choi Hong Hi je med svojo vojaško kariero preučeval in izpopolnjeval stare oblike samoobrambe z rokami in nogami, leta 1955 pa je predstavil izpopolnjeno različico borilne veščine, ki jo poimenoval Taekwon-do, ter napisal moderna tekmovalna pravila. Od takrat dalje je veščina doživela globalen preboj, tako po razvoju, tehniki in množičnosti treniranja. Danes taekwon-do predstavlja moderen mednarodni šport: trenira se v več kot 160 državah sveta, ima okoli 45 milijonov učencev in je šport z izpopolnjeno tehniko, pravilnim delom, metodiko dela, terminologijo, športnimi in moralnimi pravili.

 

Taekwondoisti velikokrat rečemo, da je taekwon-do način življenja, saj dobeseden prevod te borilne veščine pomeni »umetnost bojevanja z rokami in nogami«: TAE – noga, KWON – zaprta pest, roka in DO – pot, umetnost, način življenja.

 

Taekwon-do je borilna veščina, ki se je razvila kot oblika samoobrambe in kot urjenje telesa in duha. Izvira iz Koreje, kjer se je razvijala pod vplivom borilnih tehnik kitajske dinastije Tang (krožni gibi, dihalne vaje), vplivom japonskih borilnih veščin (tehnike udarjanja, udarci v ključne točke), »leteče udarce« pa so skozi stoletja razvili korejski vojaki, ki so potrebovali učinkovito orožje proti kopju mongolskih in kitajskih nasprotnikov na konjih. Ti so tako postali zaščitni znak te edinstvene tehnike bojevanja.

gallery/general choi hong hi

General Choi Hong Hi (1918 - 2002) (oče modernega taekwon-doja)